Hrana, beseda ob kateri človek pomisli na nekaj prijetnega in zadovoljujočega. O tem kakšna hrana nam je všeč, so si mnenja deljena. Nekateri imajo rajši zelenjavo ali sadje, spet drugi prisegajo na meso, tretji se ne morejo odpovedati sladkim stvarem, četrtim pa hrana ne tekne, če ni slana.

V zdravstvenem domu Kamnik smo na svetovni dan hrane pripravili stojnico, na kateri so obiskovalci lahko poskusili domač kruh iz krušne peči in kruh, ki ga kupimo v trgovini. Želeli smo prikazati razliko v slanosti kruha. Ta je bila močno opazna, kar so potrdili vsi, ki so kruh poskusili. Domač kruh se je kljub temu, da je bil občutno manj slan kot kupljen, vsem zdel boljšega okusa.

Znano je dejstvo, da odrasli Slovenci presegamo dnevno količino zaužite soli za nekje okrog 150 %. Priporočeno je, da bi zaužili 5 g soli dnevno. To je 1 čajna žlička. V to količino soli je potrebno všteti tudi sol, ki je »skrita« v že pripravljeni hrani, kot so kruh, salame, razni dodatki k jedem, konzervirana hrana itd. Z enim kosom pizze ali s 5 rezinami salame, ali pa z 2 kosoma kruha človek zaužije vso potrebno sol za cel dan. Zato je potrebna pazljivost pri uživanju izdelkov, ki vsebujejo veliko soli. Kadar se odpravimo po nakupih, je zelo priporočljivo, da si pogledamo deklaracijo izdelka, kjer vidimo, kaj izdelek vsebuje.

Dolgotrajno prevelika količina soli lahko pusti posledice na našem zdravju. Lahko povzroči okvaro ledvic, sladkorne bolezni, je dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze, popuščanja srca, povišanega krvnega pritiska, poveča se tudi možnost za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi.

Ker se nam bliža 14. november - svetovni dan sladkorne bolezni, moramo še posebej omeniti težave zaradi prevelike količine zaužite soli pri sladkornih bolnikih. Slabše delovanje ledvic ali odpoved ledvic je pogosta posledica sladkorne bolezni. Sladkorni bolnik mora zato poleg osnovne bolezni biti pozoren tudi na količino zaužite soli.

Manj slana hrana ni primerna samo za bolnike, temveč za vse nas. Saj s tem, ko vnesemo primerno količino soli na dan, poskrbimo, da zmanjšamo nastanek dejavnikov tveganja za srčno- žilne bolezni in ostalih že prej omenjenih bolezni. Priporočljivo je, da že pripravljene hrane ne dosoljujemo. Pri kuhanju pa okus hrane lahko izboljšamo z dodajanjem zelišč in dišavnic. Pri takšnem načinu kuhanja hrano manj solimo. Tako pripravljena hrana je zelo okusna in povrhu tudi zdrava za naš organizem. Sami lahko v veliki meri poskrbimo za svoje zdravje, če telesu prisluhnemo in ga razvajamo z zdravo, uravnoteženo prehrano in telesno aktivnostjo vsak dan. 

Sabina Zupan, dipl.m.s.
Zdravstveno vzgojni center